Po Hanzovi na Malo Mojstrovko

Po doooolgem času sem se spet spravil na malo višji cilj. Mala Mojstrovka mi sede, kakor bi lahko rekli, prav tja v dno duše. Sploh pa vzpon po severni steni – po Hanzovi smeri.
So dnevi, ko je stena zelo oblegana. Pa pridejo spet taki, ko je plezalcev malo ali pa si celo sam v steni.
No danes nas je bilo cca 12, ampak smo se lepo razporedili po steni in ni bilo gneče.

V vstopu v steno še vedno leži sneg. Ko se malo razgledam, vidim, da bo treba po snegu v steno. Ne gre drugače.
Ko si v steni pa je vse lažje – teče kot “po maslu” – čeprav je bilo v mojem maslu veliko peska in sem se vlekel čez steno kot megla.

Do konca me je prehitelo 7 plezalcev, ampak na koncu, se mi je le uspelo privleči na vrh. Tale kondicija letos je res na psu.

Ampak razgledi odtehtajo vse napore. Na vrhu se je trlo ljudi, na srečo je pihalo ko vrag in smo vsi kmalu pobegnili dol. Jaz malo počasneje, ker sem v steni ostal brez palice. Neka žrtev mora biti.
Na splošno: lep izlet, veliko tudi mlajših obiskovalcev gora – Vršič pa nabito poln pločevine.