Slap Kotel
Slovenija je dežela v kateri lahko najdemo skoraj vse kar nudi narava. Pravzaprav vsega niti ne potrebujemo. To kar imamo pa je zares bogato. Marsikdo nam zavida naše lepote, gore, gozdove, jezera, pokrajine, hrano …
Ampak, roko na srce, mi se tega sploh ne zavedamo.
Šele, ko nekako stopimo ven iz te čudovite slike, opazimo, kaj vse smo zamudili.
Zadnjič se pogovarjam z nekom preko interneta in mu omenim, da bi rad posnel kakšno zanimivo, manj znano zadevo, na Rakitni. Pa pravi saj imajo slap …
Slap na Rakitni?! Daj no, ne se hecat z menoj, kam ga boš pa dal?
Ampak je res. Sem pobrskal po prijatelju googlu in sem ga našel – slap Kotel.
opis iz hribi.net pravi nekako takole:” Vznožje slapu je par deset metrov od ceste, na levi strani (če prihajamo iz smeri Zale). Višina slapa je okrog 30 metrov. Ob levi strani slapa se je možno povzpeti do vrha slapišča. Pobočje je zmerno nagnjeno in pod vrhom razširjeno, tako da voda lagodno polzi in pušča lehnjakove obloge, na pobočju samem in na vršnem delu pa se oblikujejo značilne kadice, kjer se zadržuje voda.”
No to je zelo suhoparno, bi rekel. Najprej je treba sploh priti tja.
Našel sem tudi opis poti do tja: “Z magistralne ceste Rakitna – Cerknica (asfalt) v vasi Župeno zavijete levo na cesto proti Svetem Vidu. V Svetem Vidu spet levo proti vasi Zala. 200 do 300 metrov za Zalo je tabla, ki kaže levo na solidno, a slabšo makadamsko cesto. Po njej navzdol dobre 2 do 2,5 kilometra – na desnem ostrem ovinku tik pred mostom je možno pustiti avto.”
Sem se pa kar lovil po tistih cestah. Opis na internetu omenja makadam do svetega Vida ampak je lep asfalt. Imajo pa kar problem s smernimi tablami. Malo se moraš iti detektiva.
Makadamska cesta je prav lepa, samo paziti morate na to, če tam kmetje podirajo drevje. Pri meni je bilo nekaj bukovine na cesti in tudi je bila le ta malo poškodovana. Ampak cesta je do slapu prav lepo prevozna.
Sam slap pa je opremljen z betonskimi stopnicami, tako, da se da z lahkoto povzpeti ob njemu po levi strani.
Je pa res, da je prav, da ste dobro obuti, ker dol grede vam superge ne nudijo veliko opore in vam lahko zdrsne. Stopnice so narejene samo v začetnem delu , potem pa je to čisto navadna gozdna pot s koreninami.
Želim vam lep izlet v osrčje Rakitne, kdo ve, mogoče najdete še kakšno užitno gobo ob poti.
