Dan, v katerega vložiš vse in še malo

Kot človek, ki se ukvarja s športom, lahko rečem, da ne dobiš vedno nazaj tistega, kar si vložil. Vedno mora biti zraven še sreča. Vendar pa kljub temu velja, da moraš za vsak uspeh vložiti tudi stokrat toliko kot boš na koncu dobil. Zadnja tri leta sodelujem v klubu, ki se res trudi vzgojiti športnike in jim vsaditi ljubezen do športa s katerim se ukvarjajo. Zato gre zasluga našima dvema trenerjema in kopici tistih, nekateri bi jim rekli strici in tete v ozadju, ki v ključnih trenutkih prispevajo tudi fizično, da se stvari premikajo naprej.

Organizacija tekmovanja je naporen del vsakega športa sploh pa organizacija državnega prvenstva. To je kot vojaška operacija. Vse mora biti 100% in še malo boljše. Nič ni prepuščeno naključju. In potem so tu še malenkosti, kot je nekdo, ki je cel dan pripravljen kuhati kavo – zastonj – za vsakega, ki si jo želi. Osebno lahko rečem samo velik Hvala! Malenkosti, ki so v ozadju tekmovanja, te razbremenijo in zaradi tega se potrudiš še malo bolj kot bi se drugače.

Dolgo tekmovanje. Razdeljeno po kategorijah od jutra do poznega večera. Trume ljudi, ki jim je treba priskrbeti malico in vodo, jih crkljati cel dan. Tekmovalec je kralj in iskreno upam, da so se vsi tako tudi počutili. Zmagati ne more vsak – vendar mi je že davno tega nekdo rekel, na prvem tekmovanju na katerem sem bil zadnji, da ni prvega, če ni zadnjega. Torej se mora vsak tekmovalec zavedati, da je pomemben člen v sklopu tekmovanja. Tudi tisti na repu uvrstitev so enako pomembni kot tisti prvi.

Na koncu kovina okoli vratu ni vredna nič, če ni zraven spomina, da je vse bilo kot mora biti.