Oglejmo si Kamnik

Tu sem preživel najlepših 10 let. Dobil sem prve prijatelje, se začel ukvarjati s športi s katerimi se še danes. Dobil sem 28 + dobrih prijateljev.

Tukaj sem se naučil brati, pisati.

Tu sem posnel svojo prvo fotografijo.

Tu sem vzljubil gore – in ljubim jih še danes.

Naučil sem se plavati in streljati z lokom.

Naučili so me ljubiti in biti pošten.

Tukaj sem se naučil voziti kolo in igral sem violino. Vse to in še kaj v desetih letih… Nekateri toliko ne dosežejo v celem življenju.

Verjetno se zato tako rad še vedno vračam tja. Tam sem vendar doma in nekaj dobrih prijateljev me je vedno veselih, ko se srečamo. Tudi gore so vedno prijazne do mene. Tudi če dežuje, me božajo dežne kaplje ali pa me mehko pričaka sneg.

V življenju si postavimo ovire, preko katerih zlezemo ali pač ne, kraji kjer odraščamo pa nas kot gnezda vedno znova sprejmejo nazaj in nam nudijo zavetje.